<< Pluteus brunneoradiatus, zoprna ščitovka | Gobe | Pluteus ephebeus, žametasta ščitovka >>
Plúteus cervínus (Schäff.) P. Kumm. (1871)
Rod: Pluteus - ščitovke
ZNAČILNOST: raste posamično na ležečih deblih ali na štorih v gozdovih, nima veluma, stari lističi se obarvajo rožnato, na žaganju pa lahko postane orjaška.
KLOBUK: 8-15 cm, izbočen, nato zravnan, včasih široko grbast, jelenove barve, torej rjav in siv, na osredju temnejši, v vlažnem vremenu lepljiv, vtisnjeno vlaknat, suh žarkasto razpoka.
TROSOVNICA: lističi so sprva beli, kmalu postanejo rožnati in pri starih gobah rjavi, ne dosegajo beta, zaradi vmesnih lističev so gosti, tanki, sicer široki in na robu ostro zaključeni.
BET: 6-12 x 1-1.5 cm, valjast, betičast, proti vrhu ožji, poln, na površini ima sivo rjavo vlaknato strukturo, ki je bolj ali manj podolžno reliefna.
MESO: belo, nežno in krhko, z rahlim vonjem po repi, brez izrazitega okusa, morda nekoliko po redkvici.
TROSI: 6-8 x 5-6 µm, jajčasti, skoraj okrogli, neamiloidni, trosni prah je okrasto rožnat.
RASTIŠČE: raste na trhlem lesu listavcev in iglavcev, na žagovini, posamično, od pomladi pa do pozne jeseni, precej pogosta. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna, dobra, primerna za mešanje z drugimi gobami.
PODOBNE VRSTE: Pri nas uspeva več različnih vrst ščitovk, med katerimi ni znanih strupenih vrst. Vse so užitne ali nepomembne zaradi majhnosti ali redkosti. Zamenjave s strupenimi vrstami Entoloma - rdečelistke niso možne, saj te uspevajo na zemlji. Povsem enaka goba, le da imajo lističi črnikasto ostrinko, je užitna Pluteus atromarginatus, črnoroba ščitovka. Skoraj povsem bela in prav tako užitna je Pluteus pellitus, bela ščitovka, ki raste na bukovih štorih. Uporabna je tudi Pluteus leoninus, rumena ščitovka, ki je zaradi živih rumenih barv ne moremo zamenjati. Jelenovo ščitovko pa lahko mimogrede zamenjamo z Pluteus salicinus, vrbova ščitovka, ki ima siv klobuk z zelenkastim ali modrikastim nadihom, pretežno pa uspeva na vrbah in jelšah.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Agaricus atricapillus Batsch (1786), Agaricus cervinus Schaeff. (1774), Agaricus cervinus var. bullii Cooke (1883), Agaricus cervinus var. eximius W. Saunders & W.G. Sm. (1870), Agaricus cervinus var. rigens (Pers.) Fr. (1838), Agaricus curtisii Berk. & Broome (1849), Agaricus pluteus Batsch (1783), Agaricus pluteus var. vulgatus Alb. & Schwein. (1805), Agaricus pluteus ß rigens Pers. (1801), Agaricus rigens (Pers.) Mussat (1901), Gymnopus pluteus (Batsch) Zawadzki (1835), Hyporrhodius cervinus (Schaeff.) Henn. (1898), Hyporrhodius cervinus var. rigens (Pers.) Henn. (1898), Pluteus atricapillus (Batsch) Fayod (1889), Pluteus atricapillus var. albus Vellinga (1985), Pluteus atricapillus var. brasiliensis (Bres.) Raithelh. (1983), Pluteus atricapillus var. tucumanensis (Singer) Raithelh. (1983), Pluteus brunneoradiatus Bonnard (1987), Pluteus brunneoradiatus var. albus J.Aug. Schmitt (2020), Pluteus brunneoradiatus var. albus J.Aug. Schmitt (2022), Pluteus bullii Berk. ex Rea (1927), Pluteus cervinus f. brunneoradiatus (Bonnard) Mateos (2016), Pluteus cervinus f. pseudovelatus E. Ludw. (2007), Pluteus cervinus subsp. eximius (W. Saunders & W.G. Sm.) Sacc. (1887), Pluteus cervinus subsp. rigens (Pers.) Sacc. (1887), Pluteus cervinus var. albipes Peck (1885), Pluteus cervinus var. albus Peck (1885), Pluteus cervinus var. bambusinus R.E.D. Baker & W.T. Dale (1951), Pluteus cervinus var. brasiliensis Bres. (1920), Pluteus cervinus var. bullii (Cooke) Rea (1922), Pluteus cervinus var. caespitosus Overh. (1916), Pluteus cervinus var. eximius (W. Saunders & W.G. Sm.) Sacc. (1911), Pluteus cervinus var. griseoviridis Henn. (1904), Pluteus cervinus var. rigens (Pers.) P. Karst. (1879), Pluteus cervinus var. scaber J.E. Lange (1937), Pluteus cervinus var. tucumanensis Singer (1952), Pluteus curtisii Berk. (1887), Pluteus exilis var. austriacus Singer (1989), Pluteus eximius (W. Saunders & W.G. Sm.) Sacc. (1887), Pluteus rigens (Pers.) Mussat (1901), Rhodosporus cervinus (Schaeff.) J. Schröt. (1889)
seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta
Pluteus cervinus, jelenova scitovka
<< Pleurotus ostreatus, bukov ostrigar | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Pluteus leoninus, rumena ščitovka >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2140
